Vprašanja in viri

VPRAŠANJA

1. Kaj je svetloba?
2. Kakšne so njene lastnosti?
3. Ali tudi svetloba valovi?
4. Kolikšna je hitrost svetlobe v praznem prostoru?
5. Razložite kaj je to svetilo in kaj osvetljen predmet?
6. Kako nastane senca?
7. Kaj je to nanometer?
8. Kakšne vrste svetlobe poznamo?
9. Kje vse se svetloba uporablja?
10. Kaj so to optične prevare?

VIRI

Beznec B in sod. (2002) Moja prva fizika 1. Modrijan, Ljubljana, str. 120-125

Demšar A. in sod. (2009) Zakaj se dogaja? Sile in Energija 8. Rokus Klett, Ljubljana, str. 24 - 25

Enciklopedija za vedoželjne naravoslovje in tehnologija (2002). Prešernova družba, Ljubljana, str. 260-277

Enciklopedija znanosti (2000). Založba Slovenska knjiga, Ljubljana, str. 190 - 202

Harris N. in sod. (1999). DZS, Ljubljana, str. 18

Infrardeče valovanje. Pridobljeno 24.9.2011, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Infrarde%C4%8De_valovanje

Rentgenski žarki. Pridobljeno 24.9.2011, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Rentgenski_%C5%BEarki

Svetloba. Pridobljeno 24.9.2011, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetloba

Ultravijolično valovanje. Pridobljeno 24.9.2011, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Ultravijoli%C4%8Dno_valovanje

Zanimivosti

SENCE

Senca nastane ko delu svetlobnega snopa zapre pot neka ovira, drugi žarki pa se širijo naravnost naprej.

OPTIČNE PREVARE

Optična prevara nastane, ko možgani sklepajo napačno in prikažejo napačno sliko.

Vrste svetlobe

BELA SVETLOBA

Ko curek bele svetlobe posveti skozi prizmo, se razkloni v barvne svetlobne pasove. Barve si sledijo v naslednjem zaporedju: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, vijolična. Če vse barve zmešamo dobimo belo. Zato nam vidni svetlobi pravimo bela svetloba.

DRUGE VRSTE SVETLOBE

Ob vidni svetlobi obstajajo tudi druge vrste svetlobe: ultravijolična ali črna svetloba, infrardečo sevanje in rentgenski žarki.

ULTRAVIJOLIČNA SVETLOBA ALI ČRNA SVETLOBA

Ultravijolično valovanje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov. Območje ultravijoličnega valovanja lahko razdelimo na »bližnje UV območje« (valovna dolžina 380–200 nm) ter »ekstremno -« ali »vakuumsko UV območje« (200–10 nm). Pri preučevanju vpliva ultravijoličnega valovanje na okolje in zdravje človeka se pogosto območje razdeli na območje UV-A (380–315 nm), imenovano tudi dolgovalovno območje ali »črna svetloba«, UV-B (315–280 nm), imenovano tudi srednjevalovno območje, ter UV-C (280-10 nm), imenovano kratkovalovno ali »baktericidno« območje. Ker je za človeško oko nevidna, jo ponekod pogovorno imenujejo tudi »črna svetloba«. Živali, med njimi nekateri ptiči, plazilci in žuželke (čebele), zaznavajo tudi bližnje ultravijolično območje spektra. Številni sadeži, cvetovi in semena v primerjavi z barvnim vidom človeka dosti močneje izstopajo od ozadja v ultravijoličnem delu spektra. Sonce seva ultravijolično valovanje v območjih UV-A, UV-B in UV-C, zaradi absorpcije v ozonski plasti Zemljinega ozračja pa ultravijolično sevanje, ki doseže površje, v 99 % sestavljajo žarki UV-A. Nekateri žarki iz območja UV-C po drugi strani sodelujejo pri nastajanju ozona.

INFRARDEČA SVETLOBA

Infrardeče sevanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja. Latinska predpona infra  pomeni »pod-« označuje, da je frekvenca infrardečega valovanja pod frekvenco rdeče svetlobe, ta pa ima v spektru vidne svetlobe najnižjo frekvenco. Območje valovnih dolžin infrardečega valovanja sega prek treh velikostnih redov – od 700 nm do 1 nm.

RENTGENSKA SVETLOBA

Rentgenski žarki so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 10 in 0,01 nanometra. Imenujejo se po odkritelju, Wilhelmu Röntgenu. Žarki so nevarni in lahko s svojim sevanjem povzročajo raka ali druge bolezni. Uporabljajo jo predvsem v medicini, za radiodiagnostiko, ter v fiziki, za kristalografijo. Ker so rentgenski žarki ionizirajoče sevanje, je pri delu z njimi potrebna posebna zaščita.

UPORABA SVETLOBE

Svetloba je vsepovsod okoli nas. Belo svetlobo uporabljamo za življenje ljudi in živali, pomembna je pri fotosintezi. Črno svetlobo uporabljamo pri medicini, za različne ultrazvoke… Infrardečo svetlobo uporabljamo v opremi za nočno gledanje, pri komunikaciji… Rentgensko svetlobo uporabljamo  v medicini,  za  radiodiagnostiko, ter v fiziki za kristalografijo.

Svetloba

SVETLOBA

Svetloba je elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami od približno 380 ali 400 nm (nanometer - dolžina za merjenje svetlobe) do približno 760 ali 780 nm, ki so vidne za človeško oko. V fiziki se pojem svetloba pogosto nanaša na elektromagnetna sevanja vseh valovnih dolžin, ne glede na to, ali so vidna ali ne. Svetloba prihaja od Sonca ali pa jo oddajajo električne žarnice. 

LASTNOSTI

Svetloba ima pet osnovnih lastnosti:  jakost (moč), frekvenco (v fiziki je količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti), ali valovno dolžino (v fiziki najmanjša razdalja med točkama v potujočem valovanju), polarizacijo (značilnost valovanja, ki opisuje smer njegovega nihanja), fazo (pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora) in orbitalni kotni moment.

VALOVANJE SVETLOBE

Tudi svetloba  ima lastnosti valovanja in lastnosti delcev. To se imenuje dualizem. Svetloba, ki jo vidimo ima valovne dolžine, velike približno 1/2000 mm. 

ŠIRJENJE SVETLOBE

Svetloba se širi premočrtno. Telo, ki prepušča večino svetlobe, je prozorno. Če telo prepusti le manjši del svetlobe, je prosojno. Če svetlobe ne prepušča je neprozorno.

HITROST SVETLOBE

Nič ni hitrejše od svetlobe. Širi se zelo hitro, skoraj 300.000 km na sekundo(300.000 km/s) v praznem prostoru (svetlobna hitrost), v vodi 250.000 km/s, v steklu pa 200.000 km/s.  To hitrost označujemo z črko c. Da svetloba prepotuje razdaljo med soncem in zemljo potrebuje 8 minut.  Zelo velike razdalje merimo v svetlobnih letih.

VIRI SVETLOBE

Predmete, ki oddajajo svetlobo imenujemo svetila; to so luči, zvezde, sonce, ogenj…  Zaradi svetil, ki osvetljujejo okolico lahko vidimo tudi telesa, ki ne oddajajo lastne vidne svetlobe, temveč jo odbijajo; Luna, planeti, kresničke…

UVOD

Predstavila vam bom svetlobo.