Svetloba

SVETLOBA

Svetloba je elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami od približno 380 ali 400 nm (nanometer - dolžina za merjenje svetlobe) do približno 760 ali 780 nm, ki so vidne za človeško oko. V fiziki se pojem svetloba pogosto nanaša na elektromagnetna sevanja vseh valovnih dolžin, ne glede na to, ali so vidna ali ne. Svetloba prihaja od Sonca ali pa jo oddajajo električne žarnice. 

LASTNOSTI

Svetloba ima pet osnovnih lastnosti:  jakost (moč), frekvenco (v fiziki je količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti), ali valovno dolžino (v fiziki najmanjša razdalja med točkama v potujočem valovanju), polarizacijo (značilnost valovanja, ki opisuje smer njegovega nihanja), fazo (pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora) in orbitalni kotni moment.

VALOVANJE SVETLOBE

Tudi svetloba  ima lastnosti valovanja in lastnosti delcev. To se imenuje dualizem. Svetloba, ki jo vidimo ima valovne dolžine, velike približno 1/2000 mm. 

ŠIRJENJE SVETLOBE

Svetloba se širi premočrtno. Telo, ki prepušča večino svetlobe, je prozorno. Če telo prepusti le manjši del svetlobe, je prosojno. Če svetlobe ne prepušča je neprozorno.

HITROST SVETLOBE

Nič ni hitrejše od svetlobe. Širi se zelo hitro, skoraj 300.000 km na sekundo(300.000 km/s) v praznem prostoru (svetlobna hitrost), v vodi 250.000 km/s, v steklu pa 200.000 km/s.  To hitrost označujemo z črko c. Da svetloba prepotuje razdaljo med soncem in zemljo potrebuje 8 minut.  Zelo velike razdalje merimo v svetlobnih letih.

VIRI SVETLOBE

Predmete, ki oddajajo svetlobo imenujemo svetila; to so luči, zvezde, sonce, ogenj…  Zaradi svetil, ki osvetljujejo okolico lahko vidimo tudi telesa, ki ne oddajajo lastne vidne svetlobe, temveč jo odbijajo; Luna, planeti, kresničke…