Vrste svetlobe

BELA SVETLOBA

Ko curek bele svetlobe posveti skozi prizmo, se razkloni v barvne svetlobne pasove. Barve si sledijo v naslednjem zaporedju: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, vijolična. Če vse barve zmešamo dobimo belo. Zato nam vidni svetlobi pravimo bela svetloba.

DRUGE VRSTE SVETLOBE

Ob vidni svetlobi obstajajo tudi druge vrste svetlobe: ultravijolična ali črna svetloba, infrardečo sevanje in rentgenski žarki.

ULTRAVIJOLIČNA SVETLOBA ALI ČRNA SVETLOBA

Ultravijolično valovanje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov. Območje ultravijoličnega valovanja lahko razdelimo na »bližnje UV območje« (valovna dolžina 380–200 nm) ter »ekstremno -« ali »vakuumsko UV območje« (200–10 nm). Pri preučevanju vpliva ultravijoličnega valovanje na okolje in zdravje človeka se pogosto območje razdeli na območje UV-A (380–315 nm), imenovano tudi dolgovalovno območje ali »črna svetloba«, UV-B (315–280 nm), imenovano tudi srednjevalovno območje, ter UV-C (280-10 nm), imenovano kratkovalovno ali »baktericidno« območje. Ker je za človeško oko nevidna, jo ponekod pogovorno imenujejo tudi »črna svetloba«. Živali, med njimi nekateri ptiči, plazilci in žuželke (čebele), zaznavajo tudi bližnje ultravijolično območje spektra. Številni sadeži, cvetovi in semena v primerjavi z barvnim vidom človeka dosti močneje izstopajo od ozadja v ultravijoličnem delu spektra. Sonce seva ultravijolično valovanje v območjih UV-A, UV-B in UV-C, zaradi absorpcije v ozonski plasti Zemljinega ozračja pa ultravijolično sevanje, ki doseže površje, v 99 % sestavljajo žarki UV-A. Nekateri žarki iz območja UV-C po drugi strani sodelujejo pri nastajanju ozona.

INFRARDEČA SVETLOBA

Infrardeče sevanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja. Latinska predpona infra  pomeni »pod-« označuje, da je frekvenca infrardečega valovanja pod frekvenco rdeče svetlobe, ta pa ima v spektru vidne svetlobe najnižjo frekvenco. Območje valovnih dolžin infrardečega valovanja sega prek treh velikostnih redov – od 700 nm do 1 nm.

RENTGENSKA SVETLOBA

Rentgenski žarki so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 10 in 0,01 nanometra. Imenujejo se po odkritelju, Wilhelmu Röntgenu. Žarki so nevarni in lahko s svojim sevanjem povzročajo raka ali druge bolezni. Uporabljajo jo predvsem v medicini, za radiodiagnostiko, ter v fiziki, za kristalografijo. Ker so rentgenski žarki ionizirajoče sevanje, je pri delu z njimi potrebna posebna zaščita.

UPORABA SVETLOBE

Svetloba je vsepovsod okoli nas. Belo svetlobo uporabljamo za življenje ljudi in živali, pomembna je pri fotosintezi. Črno svetlobo uporabljamo pri medicini, za različne ultrazvoke… Infrardečo svetlobo uporabljamo v opremi za nočno gledanje, pri komunikaciji… Rentgensko svetlobo uporabljamo  v medicini,  za  radiodiagnostiko, ter v fiziki za kristalografijo.